Saga o kravah


Krave. To so tiste velike živali na štirih nogah, na glavi imajo rogove, gledajo pa kot teleta. Če je krava, daje mleko in male kravice, če ni krava, ima pa druge vloge. V nobenem primeru pa je ne bi imela za domačo žival in na splošno sem najbolj vesela, če jih vidim nekje za ograjo ali pa sploh ne. Saj verjamem, da so čisto miroljubne živalce in nimajo zlih namenov, ampak vseeno ne verjamem, da to ve tudi krava. Torej, od kod navali smeha vseh okolišanov ob moji bosofobiji (bos je v latinščini krava, kar daje slutiti, da je krava šef, kar jaz ves čas trdim… in to en tak hud šef 🙂 )??? Preprosto, s kravami sem imela nekaj takih nenavadnih srečanj in evo… krava je postala smrtni sovražnik številka 1, sledi pa ji medved (za katerega pa sedaj vem, kako ga preženeš: pošlješ ga sočno nekam, potem mu rečeš, naj spi… in on gre. Menda deluje …). Torej, prvo srečanje s kravami se je zgodilo dolgih 20 let nazaj, ko se mestno vzgojeni mladci podamo na Pokljuko, kjer kar naenkrat ostanem sama s čredo krav, ki se počasi gužva po poti nevemkam… Videti je kot ljubljanski avtobus ob špici, ko se voznik dere “pejte prot koncu avtobusa” in se potniki masovno pomikajo proti še večji gneči. Samo da tam nima noben več kot 100 kg, pa rogov tudi ne, pa noben te ne buta z gobcem in noben te zaboden ne gleda in noben te z repom ne useka direkt po obrazu. In veš, da so povsod vrata in da lahko izstopiš, kadar hočeš. No, tako nekako sem se počutila med kravami, ki so se dobesedno prerivale, jaz pa med njimi. Samo da ni bilo izstopnih vrat in je bila panika na višku…

In potem gremo lepo naslednjič spet na Pokljuko, tokrat se pa peljemo z avtomobili. Terenske vaje, zato sem z avtom prva, da sem za kažipot, ko za ovinkom ne cesti kraljujejo (bos = krava) krave… Kaj pa zdaj? V avtu z mano še nekaj mestnih glav, nobena ne ve, kaj naredit. Ven ne grem, če potrobim, tvegam, da se ustrašijo in mi skočijo na avto, če grem počasi naprej tvegam, da ji polomim noge al pa, da se mi usede na avto, skratka … no, ven ne grem, prosim pa te krava, da ne buljiš tako vame, ker ti ne bom nič naredila samo prosim te, pejt dol s ceste… Gledam nazaj, če bo iz katerega drugega avtomobila kdo rešil situacijo, pa ni junaka. Krave so očitno dovolj pametne, da se same od sebe umaknejo.

In naslednje leto, ko sem že mislila, da smo s kravami sklenili premirje, se spet peljem na izhodiščno točko za hribe. Okno odprto, ker ni tako vroče, da bi prižgala klimo, pa ne tako nevroče, da bi ventilacija zadoščala. Dohitim krave (zdaj že vem, da moram samo počakat, da gredo stran, pa še pastirja imajo zraven…), se počasi peljem za njimi, ko se ustavimo. Ok, bom počakala, saj imajo pastirja zraven, ne bo hudega. Spregledam pa, da mi z leve strani prihaja nova čreda in kar naenkrat se ena odloči, da bo pogledala, kaj je v avtu. Hopla, porine glavo skozi okno do kamor je lahko prišla in ker prostora seveda ni veliko, se kušneva. Panika popolna, nekako jo spravim ven, zaprem okno, ona pa kar vztraja in vztraja. Preliže mi celo šipo, ampak vsaj notri je ni več…

OK, TO bi pa res moral biti višek kravjih dogodivščin. Pa ni bil… Gremo naslednje leto spet v hribe in seveda začenjamo v dolini. Pašnik, na pašniku pa podivjan teliček. Ker je vmes ograja, sem nekako pomirjena. Pa se spomni en pameten možak, da je treba telička še malo dražit. Seveda se takoj spomnim na tiste risanke o mačku in miški in psu, ki se včasih pojavi… in v eni od teh je maček prav pameten in draži psa, ki laja na drugem koncu ograje. Dokler ograje ne zmanjka in …. ja, tudi teličku je zmanjkalo ograje in kar naenkrat imam podivjano zverino pred sabo. In se je odločila, da sem prav jaz tista zadeva, na katero se mora spravit. Juhej, še sreča, da je bil zraven še en vrt pa hiša, da sem se ji lahko umaknila in da si je tudi zverina premislila. 

Ne vem no, saj nisem taka reva, ampak s kravami pa res nimam sreče. Na srečo jih na kolesu ne srečujem, po hribih pa ubiram kar največje obvoze, da jim slučajno ne pridem na pot.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s