Mangart – 2 v 3


Še kakšen mesec ali dva je časa do začetka sistematičnega treninga za naslednji dos, zato je sedaj idealen čas za zganjanje “neumnosti” na kolesu. In tako se hitro zgodi, da v treh dneh dvakrat odkopitljam na Mangart, čeprav je to menda klanec, ki se ponaša z oznako zahtevnosti – 1. Ampak, če tega ne veš, potem ni nobene posebne groze 🙂

In tako smo šli… Tomaž in Petra sta si za cilj zadala, da enkrat poleti končno naredimo kar celoten krog, ki sliši na ime Kranjska Gora – Vršič – Mangart – čez Predel nazaj v Kranjsko Goro. Tako v soboto zjutraj raztovarjamo in sestavljamo kolesa, ko Petra sporoči, da ne more na kolo (se je prejšnji dan preveč intenzivno po Triglavu potepala 😉 in da bo samo kužke peljala na sprehod. Zato pa namesto Petre pride Boštjan in moja morala niha nekje med strašno grozno navdušenostjo nad celotnim krogom in strašansko strašno zaskrbljenostjo, da me bodo fantje čakali (mimogrede se je za vzpon na Mangart pridružil še Jure). Najprej šibnemo na kavo, potem pa počasi proti prvemu vzponu in Tomaževa izjava (jo moram kar natipkat in dat v okvir 😀  )”ti kar pejt naprej, ne naju čakat”. Ja Tomaž no, ne se hecat, klanc je pred mano, klanec,  ki sliši na ime Vršič. Saj pridem gor, samo ne z vajinim tempom 🙂 In jo uberemo proti Vršiču. Fanta sta ves čas nekje dve serpentini pred mano (vsaj upam, da sta bila samo dve…), ampak onadva ne vesta, da jaz namenoma malo zaostajam, da me bosta lahko na vrhu mal fotkala, ko bom odšprintala ciljno ravnino 😉 … očitno sta vedela, ker sta res imela aparat v rokah 🙂 Dol seveda leti, sploh z malo drugačno tehniko vožnje, pa dejstvom, da je asfalt v Trento neprimerno lepši kot v Kranjsko Goro. V Kalu Koritnica obvezen postanek in obujanje spominov na letošnji dos, saj smo imeli tukaj eno od menjav. Fanta ugotovita, da je šlo po ravnem malce preveč divje in zato Tomaž reče, da gremo zdaj lepo počasi. Kar Tomaž reče, velja! Je le šef ekipe in šefa se posluša brez vprašanj 🙂 Začnemo počasi, ampak hitro tako ali tako ne gre, ker gre cesta seveda kar takoj navzgor… in tako vse do odcepa za Mangart, ko gre še malo bolj navzgor. Cesta lepa, hudič je samo ta, da je sobota, prometa kar precej, cesta pa preozka, da bi se dva avtomobila lahko srečala. Fantje mi hitro zginejo izpred oči in ponovno jih vidim šele čisto na vrhu, ko ugotovim, da so kakšen kilometer pred mano. Malce demotivacijsko sicer delujeta zadnja dva kilometra, ko ves čas vidiš cilj, ki pa ga ni in ni. Ampak… gor je lepo. Samo vode ni 😦 dobimo reklamne jegre, ampak mi smo žejni… Koča je sicer odprta, pa nobenemu ne pade na pamet, da bi se peljal dol, pa potem še malo gor – do koče. Saj je Petra nekje na poti, bomo njo zadolžili, da nam prinese pijačo 🙂 Petra nas reši, potem pa glavo dol in leeeetiiiimoooooo. Prvo resno zaviranje se zgodi šele pred Trbižem, ko sledi oster desni ovinek, do tam pa – veter v laseh, pa muhe v zobeh. Samo še malo vožnje v protiveter, en defekt tik pred Kranjsko Goro in že namakamo krake v Jasni. O ja, lepo je bilo, Boštjan pravi, da bi mogoče lahko kakšen klanec spustili, ampak smo preživeli 🙂 

Seveda ni bilo hudega, v nedeljo malo razvozit noge, v ponedeljek pa … Damir tako mimogrede omeni, da bi šel na Mangart. Ok, saj razumem, da je na “to do” listi, ampak a res prav danes? Ja, res ja. Poskušam še z nekaj ugovori, bolj zaradi lepšega, ker sem se itak že odločila, da greva pač na Mangart. Sicer sem pa sama kriva, kaj pa razlagam, kako je gor lepo in kako je nujno treba it in kako so Belopeška jezera z vrha videt čisto drugače kot od spodaj :))) Napokava kolesa, štart v KG in ker bova Vršič danes izpustila, jo mahneva proti Predelu. Pametna, ker sem bila na Mangartu že v soboto, razlagam, da gre do Predela sicer mal na gor, klanca (tistega pravega) je pa samo 10 km, ampak je lep. Ne vem zakaj, ampak Damir mi verjame samo prvih 50 m 🙂 Prvi šok sledi takoj na Predelu, ko ugotoviva, da ne moreva dotočit vode in se morava zelo na hitro odločiti – tvegava z verjetno premalo vode ali obrneva. Druga opcija sploh ne pride v poštev (bova že potem razmišljala …), zato prav nesramno pokažem na tablo, ki označuje 22% vzpon in se zakadim v tisti ta pravi klanec za na Mangart. Ker ni več vikend, je prometa le malo in resnično se začne uživanje. Ne vem sicer, kaj si fantje mislite, ampak tudi Damir izjavi, naj grem kar naprej. Ne morem, ne morem, tudi če bi hotela 😀 Tistih 22% ni hudih, še vedno pa ne razumem tega, kako me lahko ubije vsaj 7% manj naklonine. En del klanca je takšen, da sem ga že v soboto dobesedno grizla. In ja, glasno sopihanje in cviljenje in jamranje in preklinjanje sodi zraven. Ni lepo, pomaga pa 🙂 Jaz sem ta del še relativno potiho speljala (ampak samo zato, ker sem imela ogromno opravka z dihanjem), dva dni prej je bilo slišati bolj groznoglasne krike samospodbujanja 🙂 Po tem delu pa samo še uživanje. Seveda, pozna se, da za sabo tokrat nimam Vršiča, ampak samo Predel, pozna se, da tokrat vem, kam se peljem, pozna se, da ni prometa in nisem prav posebej obremenjena s tem, kdaj me bo kakšen avto naložil na havbo, skratka, uživam. Damir ima vmes še toliko časa in energije, da fotografira … Pozna pa se tudi, da zmanjkuje vode in proti vrhu se že kar malo boriva sama s sabo. In ker beseda ni konj, ustavim dva pohodnika, nafehtam vodo (cel liter in pol!!!!) in evo – vrh je spet tu. Sicer drugič v treh dneh, ampak kaj čem, če je pa res lepo. Sicer kar precej piha, zato narediva samo kratek fotosešn, na hitro razkažem okolico in opala – spet letimo dol. Saj bistvo klancev je to, da gre potem dol, a ne 😉 V KG ubijeva čevape, potem pa še na dveurni čvek k sosedom. Hudič je samo v tem, ker je treba potem domov in danes spet v službo. A ne more dopust trajat vsaj kakšen mesec dlje???

Zdaj čakam samo še na to, da se še Snežka in Mojca odločita, da bi šli na kolo pa na Mangart. Potem imamo pa že resen problem, ker se mi očitno vsa ekipa iz kombija seli na kolo :))) 

Image

2 thoughts on “Mangart – 2 v 3

  1. ČE gresta na kolo, računaj name, skoraj zagotovo (še) ne grem na kolo, mi je kombi bolj všečen:))! Lp, Ktrn

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s