Menjava gume … podvig leta :)


Pred časom sem brala kolumno v Biciklu, ko je avtorica M.C. opisovala, kako se je na suho lotila menjavanja načeloma predrte gume, da bi taisti postopek znala ponoviti, ko (če) bi se to zgodilo na cesti. Moj takratni sklep je bil, da ideja sploh ni tako slaba in pri tem je ostalo. Zakaj bi se ukvarjala s tem, če pa vsa ta leta, ko preganjam kolo po cesti, nisem imela niti enega defekta? Zakaj bi se ukvarjala s tem, če itak ne znam zamenjat gume in če je vse orodje, namenjeno tovrstnim podvigom – mobitel? Z leti so me počasi prepričali, da je za vsak slučaj vseeno fajn imeti rezervne dele s sabo, mi bo že kdo pomagal, če bo treba. In tako se z mano že nekaj časa vozijo rezervni deli, ki so se dolgo časa držali tega, da so pač rezervni in so v rezervi tudi ostali. “Nismo vsi za vse … mi bo že kdo zamenjal gumo … sej se bom enkrat naučila … men se to ne more zgoditi …” in podobno – stalno na repertoarju izgovorov, če je pogovor slučajno nanesel na morebitno možnost menjave počene gume. Imam pač druge prioritete na kolesu, ene so takšne čisto babje, ampak tako pač je 😉

Zadnje čase pa je moj čarovniški čut očitno slutil bližajočo se katastrofo, ker sem si začela malo bolj podrobno ogledovati postopke menjave gum, ki sem jim bila slučajno priča. Miha je na servisu veselo klepetal z mano, medtem ko je nekomu menjal gume. Tomaž je zadnjič rekel “5 minut rabimo”, pa smo od tega 2 minuti še orodje iskal… Ergo – to ne more biti prav zahtevna stvar, se mi zdi no… se bom v kratkem lotila postopka doma, za zidovi, da me ja nihče ne bo gledal. Za vsak slučaj, če le ni tako enostavno. 

In potem… je usekalo kot iz topa. V trenutku je okoli mene nastala smrtna tišina (kar je ob prometni cesti kar redek primer) in v isti sekundi sem bila v središču pozornosti. Ja, meni je razneslo gumo, meni, ne me zdej tko gledat…  ker je ne bom tam menjala, res ne. Kaj čmo zdej? Ni druge, kot orodje ven in na delo. Odtipkam številko “ej, a si doma, a me prideš iskat” In čez 10 minut sem že doma. Mislim no, sem bila tako blizu doma, da bom gumo raje doma menjala 🙂 

In se lotim. Saj ne more biti tako težko, bom jaz to hitro uredila. Kaj je kakšna stvar med orodjem vem, kam gre kakšna stvar tudi, kako pa to spraviti v celoto… po eni uri se odločim, da nekako ne gre in prestavim na danes. Takoj zjutraj dobim en kup telefonskih nasvetov v smislu “pa sej to je čist simpl, gumo napol dol, zračnico ven, novo not, pa še nekej vmes nardiš, pa je to to…” Ja dragi moji, sej make up si jaz tudi miže nanesem, samo sem mogla prej fajn vadit. Tole takole ne bo šlo, to mi mora pač nekdo pokazat, potem pa… Damir predlaga youtube in evo, verjeli ali ne, guma je zrihtana. Sama!!! Pa še hitro je šlo. Važna kt radio 😛 Samo še zrak dobi vase, potem pa na juriš nazaj na cesto. No, pa ni šlo tako gladko, zračnica je začela nekam ven lesti… Seveda, se mi je že včeraj zdelo, da je nekaj narobe še z bremzicam in ugotovim, da imam ob strani prerezano gumo. In ker rezervne gume pa res nimam, gre bicikl lepo nazaj na hrbet, jaz pa naročit Mihu, naj mi za jutri pripravi novo gumo.

Dragi moji ne se zdaj zgražat, enkrat je pač treba začeti. Ko mi naslednjič kaj raznese, se bom dela lotila ob cesti, da bo imel še kdo drug kaj od tega 🙂 Samo ne se potem jezit, če bo koga od smeha bolel trebuh 😉

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s