Slovo od Kobilce


Kobilca je prišla v moje domovanje in srce enkrat leta 2010. Najprej ni kazalo, da se bova spoprijateljili, a ko je dobila novo fajfo in sedež, ko je postala res čisto po meri narejena Kobilca … so se začele pisati zgodbe. Veliko jih je bilo, bile so lepe, bile so težke, bile so vredne spominov. Potem pa se je lastnica začela malce starati, hrbtenico je poslala pod nož in stanje ni bilo nikoli več takšno, kot je bilo prej. A Kobilca je bila še kar srečno doma, vozila se je na sprehode, pisala zgodbe, dneve in noči, ko ni bila na cesti, pa preživljala tam, kjer domuje večina Kobilc 😉 Ker pa je Kobilca poskočna in dirkalna živalca, hrbet pa temu ne sledi več, je morala pasti odločitev o zamenjavi. Trajalo je in trajalo, da sem našla novo kolo, ki bo ustrezalo mojemu hrbtu, a končno se je le našlo. Tako je nekega dne domov prišla Mrcina, Kobilca pa se je začela pripravljati, da bo zapustila svojo ljubečo lastnico. Ki je ob tem, ko je Kobilca dobila nazaj svojo originalno fajfo in sedež, sedela na postelji in jokala kot dež (vsi, ki tega ne razumete – ne morem vam pomagat 😀 ). Zaenkrat se nov lastnik ali lastnica še išče in prepričana sem, da bo šla Kobilca v nov dom z nekom, ki bo z njo pisal vsaj takšne zgodbe, kot jih je doslej. In da bo vseeno sem ter tja še prišla kdaj na obisk, ali pa veselo zahrzala, ko se bova srečali nekje na cesti.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s