Hitrost

Definicij hitrosti je več, ena od njih govori o tem, da je to sposobnost kar najhitreje opraviti neko nalogo ali pa kar najhitreje priti od točke A do točke B (po domače in preprosto povedano). Torej poudarek je na tem, da si hiter. No, jaz nisem. To je potrebno kar takoj povedati in razčistiti. Hitra sem, ko se je treba navdušiti nad kakšno neumnostjo, včasih prehitra s kakšno obljubo, to je pa v glavnem tudi to. Sicer pa sem polž. Če se še tako trudim, posebnih hitrosti ne razvijem. Ne pri hoji, ne pri teku (glede na to, da že nekaj časa ne tečem, bi se lahko reklo, da sem na točki 0), ne pri plavanju, še najmanj pa na kolesu. Če se še tako trudim, ne gre 😀 Povprečne hitrosti so … povprečne. Odkar je v hišo prišla Mrcina, gre še malce počasneje. Mislim, da je to zato, ker ima kakšen kilogram več kot Kobilca 😀 Pa tudi malce mehkejša je v osnovi in preden trzne na moje ukaze, minevajo dragocene sekunde. Skratka, povsem možno je, da je kolo krivo za mojo počasnost … Ali pa veter. Tudi to je namreč precej možno, saj večinoma vozim v kontra veter. Vsaj zdi se mi, ker mi vedno piha okoli ušes, pa še solze mi tečejo. Morda je tudi kaj tretjega razlog. V klanec gre namreč tudi počasi. Predvidevam, da bi znala biti kriva teža (Mrcine se razume, malce pa imam tudi sebe na sumu), pa pogosto tudi razdrapan asfalt, da gume ne tečejo gladko. Da ne govorim, kako počasi hitro gre, ko se klanec obrne navzdol. Meni se sicer zdi, da leti kot sneta sekira, pogled na števec (kadar si upam pogledati) pa kaže, da sem na kakšnih 25% hitrosti tistega pred mano. Po moje so krivi diski na kolesu, ker res dobro primejo. Včeraj sem gledala še zadnjo etapo dirke po Baskiji. 95 km na uro je kazalo … jaz se tam tudi z avtom ne bi peljala tako hitro. Moj rekord je 81 km/h – s kobilco, na DOS-u, na klancu s Črnega kala. Dokler ni bočen sunek vetra za vse večne čase zabetoniral omenjene hitrosti kot moj rekord. Padca ni bilo, so bile pa hlače skoraj polne 😀 Še v virtualnem svetu kolesarjenja mi ne uspe doseči magične meje 100 km/h (in dobiti nove virutalne značke 😉 ker mi vedno vsi, za katerimi bi se lahko šlepala, pobegnejo 😀

Ah ja, po moje pa ni problem nikjer drugje kot v meni. Mogoče pa sem samo malce polžasta v osnovi in podvržena ideji, da bi moglo iti hitreje, ker gredo ostali hitreje. Ampak se bom držala znamenitega reka mojega sodelavca “ko žuri, gubi na dostojanstvu” in se še naprej vozila malce počasneje, z idejo, da grem fuuuul hitro 😀 Če kdaj pade mimo vas kaj, za kar mislite, da bi lahko bila jaz na kolesu – no, ni treba trobit, to ne bom jaz 😀