Peš v novo leto

Končno mi je enkrat uspelo pravočasno odposlat vsa pisma Božičku in Dedku mrazu in sem bila 15. decembra čisto nestresno zame, pa precej stresno za pošto, čisto pripravljena na žurke, predvsem pa čisto nenervozna 😀 Tokrat je celotna situacija celo poskrbela za to, da nismo zadnje minute delali načrtov, kje in na kakšen način bomo skočili v novo leto. Torej še en stres manj 😀 Razume pa se, da zadnja noč ne more biti kar enaka kot vse ostale, da nekaj pač mora biti drugače. In reče Igor, da je njemu precej vseeno, kaj počnemo, samo da ne bo tako dolgčas, da bomo od devetih zaspali. In da mora bit mal športa. Čisto malo, tako kot se za zadnji dan v letu spodobi. Vse ok, samo mogoče bi bilo bolje, da tega ne bi naglas povedal. Ker … no, ker so se ideje usule. Pravzaprav je bila že od začetka samo ena. Upoštevajoč občinske meje, policijsko uro in zahtevo, da je vsaj malo športa in glede na to, da Ljubljana ni preveč velika in da ima bogato tradicijo Poti okoli Ljubljane, je bil predlog “ej, a greva midva en krog okol Ljubljane, vzameva kuhanca in čaj in sendviče in lučke s sabo, pol pa bo kar bo?” že vnaprej obsojena na realizacijo. Dva butla na kupu, druge opcije tako ali tako ni.

In tako se je ob treh popoldan začela odisejada. Pot okoli Ljubljane je sicer malce drugačna, kot sva jo začrtala midva, a čez Golovec človek ponoči ne hodi. Pa tudi dejstvo, da živimo kakšnih 5 km od PST-ja doprinese svoje. Do Žal gre pot več ali manj po makadamu, kar je prijazno za noge, pa precej neprijazno za ušesa, saj hoja ob obvoznici ni najbolj všečno dejanje. Mimo Most in tja do Kodeljevega je pač glavna cesta, industrijska cona in res nič prijazno. Na Kodeljevem se končno pojavi lepši del, pešpot ob Ljubljanici. Nato pa pod Golovec, z lepim pogledom na grad, proti Prulam, ko se oglasi želodec. Najdeva klop ob ladjicah, vsak svoj sendvič in čaj na plano in … briga naju, če naju čudno gledajo (saj naju ne, ker ni nikjer nikogar 😀 ). Počutim se kot turist v svojem mestu, v mestu, ki ga odkrivam na svojih nogah, v mestu, za katerega naš župan pravi, da je najlepše na svetu 😉 Če bi živela v Mariboru, bi verjetno isto rekla za Maribor 😀

Kam pa zdaj? A greva levo al naravnost? hm … za vsak slučaj raje naravnost, vseeno morava biti do devetih doma (dodatni kilometri naju pa ne skrbijo, to pa res ne). Prideva do Trnovega, nekaj časa hodiva po precej neznanem delu, ugibava, kje bi znala biti, kje je Tržaška cesta in se nekako znajdeva v Rožni dolini (saj to sva sicer nameravala, samo pot je bila malce drugačna od začrtane 😉 Tam nekje proti Vrhovcem čas za novo pavzo, se pač naštimaš na zid pred banko, potegneš čaj na plano in ne razmišljaš o tem, ali imajo mogoče nameščene kamere in te bodo morda prišli vprašat po zdravju, ko bodo po novem letu spet odprli poslovalnico. In končno prideva na PST (po 15 km hoje …). Trdo temna tema vlada povsod naokrog in končno pridejo do izraza lučke, ki jih že ves čas nosiva v nahrbtnikih. Temno je, malce megleno, snop svetlobe, ki ga daje čelka pa riše malce strašljive sence in figure. Svoje pridoda še voda, ki ni le v bajerju, pač pa razlita sega prav povsod. Samo še Povodni mož bi se moral prikazati, pa bi bila scena popolna. Koseški bajer napoveduje dobro polovico poti in skorajšen prihod domov (še kakšni dve uri). Spet na asfalt, spet preko prometne ceste, da prideva še na zadnji del Poti. Sence, tema, malce megle, mraz zmrzuje, dom pa se že skoraj voha. Skoraj, ker je treba priti še mimo Stožic, potem pa … po klancu dol gre tudi peš hitreje in kmalu (relativno kmalu) sva že na mostu čez Savo. Prvič sprejmeva stavo o tem, koliko je še do doma. Jaz zmagam, ker sem postavila večjo številko (ne da bi si želela te zmage, a sva rekla, da naju čaka 30 km in tega se je skoraj treba držat). No, na koncu sta nama do 30 km zmanjkala dva kilometra. In samo za dve minuti sva zamudila policijsko uro. In niti slučajno ni bilo dolgčas in nezanimivo in skorajda se je že delalo jutro, ko je bilo žurke konec. Vseeno pa bi za prihodnje leto poiskala kakšno drugo idejo. Ljubljana nenazadnje niti ni tako zelo majhna 😀